Dvojno vprašanje: zakaj sogovornik odgovori samo na drugo
Če preštejem oznake, ki smo jih lani napisali v odzivih, je ta na prvem mestu z veliko prednostjo. Zveni takole:
»Kako ste se odločili za to — oziroma kaj vas je sploh pripeljalo do tega?«
Prvo vprašanje je bilo dobro. Drugo je bilo nervoza. In sogovornik bo skoraj vedno odgovoril na tisto, ki jo je slišal zadnjo.
Zakaj sploh nastane
Ne zato, ker snemalec ne bi znal. Nastane v tisti sekundi, ko po prvem vprašanju ni takojšnjega odgovora. Tišina se zdi kot napaka, zato jo zapolniš — z novim vprašanjem, ki je pogosto slabše od prvega, ker si ga izmislil sproti.
To je isti mehanizem kot pri mašilih. Razlika je le, da tukaj ne izgubiš samo ritma, ampak celo vprašanje.
Kako to sliši sogovornik
Drugo vprašanje razume kot popravek prvega — kot da si si premislil. Zato se sploh ne trudi z odgovorom na prvo, tudi če bi bil ta bolj zanimiv. Iz njegove strani je to vljudnost: odgovarja na to, kar si po njegovem mnenju zares hotel vedeti.
Vaja, ki deluje
Ne poskušaj se odvaditi med pogovorom — tam nimaš prostora za razmišljanje. Naredi to prej:
- Napiši vprašanja in prečrtaj vsak »oziroma«, »ali pa« in »in kaj«. Tisto, kar ostane pred veznikom, je tvoje vprašanje.
- Vsako vprašanje omeji na eno poved. Če ne gre v eno poved, sta v resnici dve vprašanji — postavi ju ločeno, z odgovorom vmes.
- Za vsako vprašanje si zapiši, kaj hočeš izvedeti. Če ne znaš napisati, tudi vprašanje ne bo dobro.
V pogovoru pa velja samo eno pravilo: ko izgovoriš vprašalni znak, utihni. Tudi če traja štiri sekunde. Posebej če traja štiri sekunde.
Kako to preveriš na svojem posnetku
Poslušaj zadnji intervju in preštej, kolikokrat si v enem zamahu postavil dve vprašanji. Potem poglej, na katero je sogovornik odgovoril. Če je bila prva boljša, veš, koliko te to stane.